Razmišljanje Špele težak iz društva CET Platforma

Kaj pomeni biti mlad?

Vprašanje za milijon evrov, odgovor pa bodo iskali na posvetu Mladi za EPK – EPK za mlade, ki bo v Stari steklarski delavnici potekal v petek, 18. oktobra, ob 18. uri.

Ampak kaj zares pomeni biti mlad? In kje je meja mladosti?

Pred kratkim sem na enem izmed domačih posvetov slišala komentar, da mladim ne gre zaupati, saj so pri tridesetih popolnoma brez izkušenj. Dve stvari sta sporni v tej povedi. Pri tridesetih te nobena državna statistika več ne obravnava kot mlado osebo. Pri tridesetih tudi nihče ni več popolnoma brez izkušenj, prej nasprotno. Če samo pogledam med svojimi vrstniki, ponosno ugotovim, da smo trideseta prečkali kar izkušeni. Znanstveniki, programerji, ustanovitelji podjetij, župani, šefi kabinetov, strokovni delavci, nevladniki, kreativci, umetniki, kapetani, razvijalci igric, arhitekti, piarovci, vse to smo postali. Izkušnje smo nabirali doma in po svetu, potovali smo, si iskali stanovanja, koristili zdravstvene usluge, se vključevali v lokalno življenje, kjerkoli smo že bili, se neizmerno zabavali, si ustvarili družine in začeli kariero. Nekateri doma, drugi po svetu.

Dvajseta leta smo živeli v zelo zahtevnem obdobju, to je bil čas po gospodarski krizi, ki je od nas zahteval veliko kreativnih rešitev. Ko je beseda “kariera” dobila čisto nov pomen, ko so se v družbi premešale vrednote, cela generacija mladih pa se je znašla na razpotju in se odločala kam naj gre. Smer Evropa? Ljubljana ali Ptuj? Z Erasmusom sem se srečala, ko je ta še bil Youth in Action in spoznala eno čisto novo “sceno”, ki je z leti prerasla v poklicno pot. Erasmus mi je odprl obzorje, mi omogočil razvoj in podporo, ki je nisem dobila doma. Toliko sem se naučila. Med tem, ko so tukaj snovali različne zgodbe o projektih v tujini in žurih na norih lokacijah, sem jaz s sodelavkami iz Media Sapiensa oblikovala usposabljanja za mladinske delavce, ki so zadolženi za medije in zagovorništvo. Tako smo pred leti na Ptuju trenirali veščine obvladovanja medijev in komunikacijskih orodij, na Slovaškem smo trenirali video spretnosti, v Moldaviji pa uporabo družbenih medijev za povezovanje mladinskih iniciativ v lokalni skupnosti. Na Švedskem in v Estoniji smo pilili veščine fundraisinga preko medijev. In ja, tudi zabavale smo se, in nekje vmes ustanovile revijo Rutage, ki še danes izhaja v Londonu.

 

Mladim danes res ni lahko, še posebej ne tistim, ki živijo na vzhodni strani Evrope. Izpostavljeni so družbenim vrednotam, ki do mladih ne gojijo veliko zaupanja, niti jim ne odpirajo ugodnih zaposlitvenih možnosti in tako tudi ne prispevajo h kvalitetnemu življenju. Ne le, da je malo zaposlitvenih priložnosti, vse več je takšnih, ki jih vabijo v podjetništvo po sili, ali pa jih zaposlitev pahne v revščino. Pod takšnimi pogoji je težko ustvariti dom, o družini posledično bolj po redko razmišljajo. Ali pa jo vseeno ustvarijo in nato premikajo gore, da bi otrokom omogočili boljše pogoje, kot so jih imeli sami.

 

Živimo v obdobju, ko obstaja potreba po letečih avtomobilih, izobraževalni sistem pa se je od industrijske revolucije le malo spremenil. Mladi danes niso deležni primernega kariernega svetovanja, ki bi jim pomagalo pri razvoju (na Finskem jim prvič svetujejo že pri 13-ih), sistem pa je naravnan tako, da jih pelje v “službo”, pa karkoli že pač bo. Malo kdo se danes zaposli v izbrani študijski smeri, vedno več je tistih, ki izbirajo netradicionalne poklice, ali si delovna mesta ustvarjajo sami. Priložnosti za podjetništvo je veliko, v digitalni dobi se tudi ni treba več vezati na majhno lokalno okolje in lahko priložnosti ustvarjajo kjerkoli v svetu, obratujejo od koderkoli, tudi s čudovite plaže na Baliju, če se tako odločijo. Vprašati se moramo, kaj lahko mladim ponudimo doma. Kakšno okolje potrebujejo za razvoj svojih profesionalnih potencialov in kako lahko s svojim delom prispevajo k razvoju skupnosti? Sama sem svojo kariero posvetila razvoju platforme, ki mladim omogoča pridobivanje kompetenc, predvsem digitalnih in podjetniških, ter odpira vrata v mednarodne vode. Zdi se mi pomembno, da podpiramo njihove ambicije in želje po razvoju, da ustvarjamo priložnosti za nabiranje izkušenj. Da mladim zaupamo in jim damo priložnost za prevzemanje odgovornosti na vseh ravneh življenja. Še bolj pomembno pa je, da jih poslušamo in vključujemo, saj bomo le tako lahko skupaj ustvarili platformo za boljši jutri.

Špela Težak