ZAKAJ NE BI KADROV, KI JIH MESTO POTREBUJE, IZŠOLALI SAMI?

POSVET
IZOBRAŽEVANJE KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST
MESTA PTUJ IN REGIJE

V ponedeljek, 3. februarja 2020, se je na Ptuju odvil posvet z naslovom Izobraževanje kot razvojna priložnost mesta Ptuj in regije, ki ga je projektna pisarna EPK pripravila v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Ljudsko univerzo Ptuj kot del priprav na kandidaturo za EPK 2025. Povabljeni sogovorniki so odprli številna vprašanja, tudi to, ali bi lahko Ptuj postal izobraževalno središče regije. Udeleženci posveta so ugotovili, da se Ptuj sooča s pomanjkanjem določenih poklicev, tudi v kulturi in turizmu. Mesto bi si moralo prizadevati, da bi se mladi lahko šolali doma tudi po srednji šoli, za to pa potrebuje kakovostne višje in visokošolske programe.

Aleš Šteger, vodja kandidature za EPK 2025 je na podlagi izkušenj Maribora, ki je bil EPK leta 2012, povedal, da so za izvedbo projekta EPK potrebna nekatera znanja in kadri, s katerimi Ptuj ne razpolaga. Ob tem je opozoril, da gre za znanja, ki jih mesto potrebuje tudi izven kandidature za EPK, če želi biti razvojno naravnano, kandidatura pa je lahko zgolj priložnost za pridobitev novih izobraževalnih programov.

foto Špela Težak

Prepričan pa je, da mora mesto ustvariti pogoje, da si bodo mladi želeli živeti na Ptuju, šele potem se bodo tam želeli tudi šolati. Po besedah Boštjana Šeruge, ravnatelja Gimnazije Ptuj, ki v prihodnjem šolskem letu uvaja nov program umetniška gimnazija likovne in gledališke smeri, je sicer povsem naravno, da si mladi po končani srednji šoli želijo zapustiti dom in se odpraviti na študij v drugo okolje. Sogovorniki pa so se strinjali, da bi si moralo mesto prizadevati, da bi bilo zanimivo za študente iz drugih okolij. O izkušnji uvedbe novega programa je Šeruga povedal, da so ga pridobili predvsem na podlagi analize ankete, ki so jo izvajali med osnovnošolci, tako da je potreba po umetniških izobraževalnih programih na Ptuju očitna.

Pomanjkanje kadrov in izobraževalnih programov, s katerimi se srečujejo v turizmu, je poudarila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem: »Za razvoj panoge potrebujemo izobražene ljudi. V turizmu v tem trenutku primanjkuje predvsem strežno osebje. Mislim, da potrebujemo skupni razmislek, ne samo o tem, česa nimamo, ampak tudi o tem, kako pomanjkanje preseči in najti možnost za ustanovitev višjih in visokošolskih ustanov ter specializiranih poklicnih programov.«

S kakšnimi težavami se spopadajo pri pridobivanju novih programov, je povedala mag. Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj: »Štiri ali pet let smo neuspešno poskušali pridobiti program turistični tehnik, čeprav je potreba po tem poklicu v mestu velika. Ker pa imajo strokovne šole možnost v okviru tako imenovanih odprtih kurikulov izobraževalne programe prilagoditi lokalnim potrebam, smo ugotovili, da je bolje izkoristiti teh 20 odstotkov in v okviru tega kreirati potrebne vsebine. Vendar pa smo izkoristili priložnost kandidature za EPK 2025 in v projekt uvrstili predlog za uvedbo modula turistični tehnik.«

Izkušnje pri vzpostavljanju povezav z gospodarstvom, ki bo nekoč zaposlovalo današnje dijake in študente, je predstavil Robert Harb, v. d. direktorja Visoke šole Ptuj. »Naša šola izobražuje za poklice tehničnih smeri, po katerih je v gospodarstvu veliko povpraševanje, vendar bi si želeli več sodelovanja s podjetji pri kreiranju programov. O usmeritvah nekega mesta ne more odločati šola, temveč okolje, gospodarstvo.«

Vprašanje, ali bi Ptuj lahko postal regijsko izobraževalno središče, je zastavil doc. dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj, ki je prepričan, da je »največja rana tega prostora, da nima inovativnih kadrov, ki bodo v domačem okolju ustvarjali presežke, medtem ko najboljši kader po srednji šoli odhaja, večinoma v Ljubljano.« Čelan je prepričan, da bi se moral Ptuj povezati z izobraževalnimi ustanovami, na primer z Univerzo v Mariboru ter državnimi inštitucijami, da bi mesto postalo kolokacija za različne izobraževalne programe, na primer arheologijo. »Vendar je treba te institucije prepričati, da je Ptuj žarišče, kjer je vredno postaviti dislocirane enote izobraževalnih ustanov. To pomeni, da je mnogo odvisno od politike in tega se moramo zavedati.«

Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj in Bojan Golčar, Stičišče NVO Podravja, pa sta poudarila velik pomen neformalnega izobraževanja, ki gre vštric s formalnim. »Zavedati se moramo, da nismo le Slovenija, temveč smo v Evropi. Resda je dovolj ena igralska akademija, vendar bi morali izkoristiti priložnost za raznovrstna neformalna izobraževanja, ki bi jih lahko ponudili na Ptuju. Zlasti poleti, v času festivalov, bi lahko pripeljali zveneča umetniška imena, ki bi tukaj predajala svoja znanja. Očarljivo mesto, kot je Ptuj, je zagotovo privlačno.«

Ob zaključku posveta je Martina Magdič, koordinatorka kandidature za EPK 2025 pripomnila, da Ptuj za uspešno izvedbo projekta EPK 2025 nedvomno potrebuje nove kadre: »Zato moramo izobraziti lokalni kader, sicer ga bomo morali uvoziti od drugod. Prepričani smo, da izobražen in usposobljen kader na področju kulture in turizma ni samo pogoj uspešne izvedbe, ampak lahko tudi zelo pomembna zapuščina ptujskega EPK-ja«.